Rotary klub Ljubljana Šiška vabi na predavanje Dr. Matevža Koširja: ZIDARSTVOO KOT METAFORA: Zgodovina prostozidarskih lož na Slovenskem od 18. stoletja do danes. Predavanje bo v torek, 5.11.2024 ob 19:30 uri v Bistro Hotel Čad v Ljubljani.
Zaradi lažje organizacije dogodka prosimo za prijave na mail: irena.jaksa-zupancic@ascaldera.com do nedelje, 3. 11. 2024. Prispevek za udeležbo na predavanju znaša 20 EUR na osebo in vključuje lahko večerjo.
Predavanje bo osvetlilo zgodovino prostozidarstva na Slovenskem od ustanovitve Velike lože Anglije leta 1717, ko se je začelo »družbeno dogajanje«, ki je približno 50 let zatem seglo tudi na slovensko ozemlje. Bilo je močno povezano z razsvetljenstvom, a segalo je vse do alkimije. Predavanje bo odgovorilo na številna vprašanja. Kdo so bili prvi slovenski prostozidarji, kje so delovale prve lože, in njihove povezave. Kaj so imeli skupnega Mozart, Jurij Vega in Sonnenfels. Tudi o teorijah zarote, ki so dobile zalet s francosko revolucije in rezultirale v dekretu cesarja Franca o »veleizdaji« ter prepovedi prostozidarskega gibanja januarja 1795. A lože so se v Slovenski prostor vrnile že leta 1797 z Napoleonovo vojsko. Sledili bomo ložam Resnično prijateljstvo, Lavantinska oljka, Prijatelji rimskega kralja in Napoleona in drugim ter se posvetili dobi, ki ostaja zapisana v Vodnikovi poeziji in je oprijemljiva tudi v muzejski prostozidarski dediščini, ki jo lahko občudujemo še danes. Harmonija, kulturne akcije, domoljubje ter politika; je zaznamovala slovenske in jugoslovanske prostozidarje med obema vojnama (1918–1941), potem ko je bila leta 1919 je ustanovljena Velika loža Srbov Hrvatov in Slovencev. Ljubljanski prostozidarji aktivni v loži Valentin Vodnik so odločilno sodelovali v eni pomembnejših kulturnih akcij tistega časa: pri prizadevanju za gradnjo Narodne in univerzitetne knjižnice. Predavanje bo osvetlilo tudi burna in manj znana dogajanja na predvečer druge svetovne vojne med njo in po njej, ter v času socialistične Jugoslavije ter vrnitve lož v obdobju demokratizacije.
Predavatelj dr. Matevž Košir je diplomiral iz zgodovine in sociologije kulture na Univerzi v Ljubljani. Za diplomsko nalogo o čarovniških procesih na Slovenskem (1990) je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Dodatno se je izobraževal na Inštitutu za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje na Univerzi na Dunaju, na Arhivski šoli v Marburgu v Nemčiji ter na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti. Magistriral (1996) in doktoriral (2000) je iz zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Od leta 1990 je zaposlen v Arhivu Republike Slovenije (med letoma 2005 in 2009 kot direktor). Od leta 2002, ko mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv docent za področje arhivistike, sodeluje v pedagoškem procesu več slovenskih univerz. Od leta 2010 do leta 2014 je bil predsednik Zveze zgodovinskih društev Slovenije.