O predavanju
Svetovni dan človekovih pravic obeležujemo 10. decembra. Na ta dan je bila leta 1948 v Parizu sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic. Deklaracija predstavlja skupen ideal vseh ljudstev in narodov z namenom, da bi vsi organi družbe in posamezniki razvijali njihovo udejanjanje. Priznanje prirojenega človeškega dostojanstva vseh članov človeške družbe in njihovih enakih in neodtujljivih pravic pomeni priznanje temelja svobode, pravičnosti in miru na svetu. Splošna deklaracija človekovih pravic Člen 25(1) pravi »Vsakdo ima pravico do življenjske ravni, ki njemu in njegovi družini omogoča zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, bivališčem, zdravstveno oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami ter pravico do varnosti v primeru brezposelnosti, bolezni, invalidnosti, vdovstva, starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja sredstev za preživljanje zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje.«
Kaj je pravica do hrane? Pravica do hrane je pravica do rednega in stalnega dostopa do zadostne in primerne hrane. Posebni poročevalec Združenih narodov o pravici do hrane je predlagal naslednjo opredelitev: »Pravica do hrane je pravica do rednega, stalnega in neomejenega dostopa do količinsko in kakovostno primerne in zadostne hrane, ki ustreza kulturnim tradicijam ljudstva, ki mu pripada in mu zagotavlja fizično in duševno, individualno in kolektivno, polno in dostojno življenje brez strahu, neposredno ali s finančnimi nakupi.« Odbor za ekonomske, socialne in kulturne pravice je v členu 11 Mednarodnega pakta ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah zapisal naslednje: »Države pogodbenice tega Pakta priznavajo vsakomur pravico do življenjskega standarda, ki zadostuje zanj samega in za njegovo družino, vštevši ustrezno hrano, obleko in stanovanje in pravico do stalnega izboljševanja njegovih življenjskih razmer. Z ustreznimi ukrepi bodo zagotovile uresničevanje te pravice in priznavajo v ta namen bistven pomen svobodno izbranega mednarodnega sodelovanja.« Pravice do primerne hrane se zato ne sme razlagati v ozkem ali omejujočem smislu, ko jo nekateri enačijo z minimalnim paketom kalorij, beljakovin in drugih hranil. Pač pa jo moramo gledati skozi naslednje atribute: Razpoložljivost, Dostopnost, Ustreznost. Država kot glavni garant človekovih pravic, naj varuje to pravico z sprejetimi ukrepe za uresničevanje te pravice. Zato mora izpolnjevati naslednje obveznosti: spoštovanja, varovanja in izpolnjevanja te pravice, kar vključuje sprejetje nacionalne politike o hrani in prehrani, preprečevanje lakote, zagotavljanje pomoči v hrani, kadar je to potrebno.
O predavatelju
Prof. Dr. Peter Raspor, Dr.h.c.mult., Uni. Dipl. Eng.
Zaslužni profesor mikrobiologije in biotehnologije, Univerza v Ljubljani, 2020-; Doktor honoris Cousa na univerzah v Budimpešti, Pécsi in na Dunaju; Sedanji ali nekdanji profesor na univerzah v Budimpešti, Ljubljani, Mariboru, Pécsi in na Dunaju na področjihu biotehnologije, mikrobiologije varnosti hrane. Častni član RC Ljubljana-Center, nosilec Rotary priznanja Paul Harris.
Dodatne informacije
Zaradi lažje organizacije prosimo, da svoj obisk najavite.
Kraj in čas: Hotel Slamič, Kersnikova 1, Ljubljana, 10. 12. 2024 ob 19:00
Prijave:info@rclc.si
Prispevek za večerjo: 20 eur
