V soboto 4. 2. 2017 smo se poslovili od našega prijatelja dr. Draga Klemenčiča, Rotarijca (z veliko začetnico) in ustanovnega člana RC Ljubljana Emona. V imenu vseh rotarijcev mag. Dušan Mikuš se je poslovil z naslednjimi besedami.
France Prešeren je v pesmi Memento mori zapisal:
Dolgost življenja našega je kratka.
Kaj znancov je zasula že lopata,
odprta noč in dan so groba vrata;
al ure ne pove nobena pratka.
Dragi Drago, moj dragi sorodnik, moj rotarijski boter in prijatelj!
Danes se od tebe poslavljam v svojem imenu, v imenu moje družine in imenu vseh številnih prijateljev združenih v svetovni družini Rotary International, Mednarodni Rotary, še posebej pa v imenu nas – tvojih prijateljev – in sočlanov Rotary kluba Ljubljana Emona.
Dr. Drago Klemenčič je ustanovni član in častni član Rotary kluba Ljubljana Emona, hkrati pa po osebnih letih in rotarijskem stažu eden najstarejših slovenskih rotarijcev. Članstvo v Rotary klubu ga je navdajalo s ponosom in častjo.
Drago je moj boter v Rotariju. Drug ob drugem in z drugimi člani v Rotariju sva skupaj živela in delovala več kot 20 let. Spoznaval sem njega, njegovo širino duha in njegova prepričanja v dobro. In on je spremljal moje zorenje.
Pokojni Drago je tudi bratranec moje pokojne mame Magdalene Mikuš, rojene Bratina. Je moj sorodnik po strani moje pokojne none Ljudmile rojene Klemenčič, ki je bila njegova teta. Poznam ga od svojega otroštva.
Rotarijci se med sabo poimenujemo prijatelji.
Torej, prijatelj Drago:
Rotarijstvo si mi pred 23 leti predstavil s približno temi besedami: »Poslanstvo dobrodelne in humanitarne organizacije Rotary International je prijateljstvo in druženje v dobrem. V Rotary klubu smo skupina ljudi, različnih poklicev in stališč. Družimo se in prijateljujemo. Širimo razumevanje in spoštovanje med ljudmi. Ljudem pomagamo – zlasti otrokom, mladim in invalidom, ko se prebijajo skozi šolanje, študij in v življenje. Rotary s svojim delovanjem razširja razumevanje, dobronamernost in mir po svetu.«
Rotarijci smo poznali uspešno in vidno poklicno kariero Dr. Draga Klemenčiča kot duhovniškega izobraženca in borca za vzpostavitev verske svobode v slovenskem medijskem prostoru. Kljub tej veličini, je bil v naši rotarijski družini predvsem – naš Drago – preprost, domač in priljubljen član, v svoji skromnosti, domačnosti, olikani zadržanosti, vendar vseprisoten, izredno dostopen, zaželjen in spoštovan.
Naš rotarijski prostor je polnil z svojim olikanim in prijetnim obnašanjem ter vnašal blagodejen mir in dobro počutje. Zaradi svoje pozitivne osebnosti in vrednot, pa je bil ves čas tudi svetilnik in moralna avtoriteta kluba. To smo člani čutili, priznavali, upoštevali in spoštovali.
Žalostni smo, ker odhajaš od nas. Ponosni smo, ker smo del življenja potovali s tabo in bili deležni bogastva tvoje človeške širine. Tvoj stol v klubu ne bo prazen, saj mora delo naprej, »URBI ET ORBI« (mestu in svetu), za dobro ljudi, za skupnost, za prijateljstvo. Vedno se bomo spominjali tvoje preudarnosti in mirnosti, ki si jo prenašal na nas.
Drago je bil kot sočlan našega kluba soudeležen pri številnih dobrodelnih projektih pomoči ljudem. Klub je podpiral mlade talentirane osebe ob njihovem izobraževanju in razvoju, danes so to socialni delavci, magistri, umetniki, vrhunski kiparji, vrhunske glasbenice. Skupaj smo rešili v potresu poškodovano šolo v vasi Soča, jo vrnil otrokom v uporabo in omogočil številnim otrokom letovanje in počitnice, ki jih sicer ne bi imeli. Pomagal si k boljši kakovosti življenja otrokom in mladim – invalidom, ki so postali žrtve min, da so ponovno shodili. Veselili smo se, ko je Rotary odpravil otroško paralizo v svetu, ki je prej jemala po 350.000 otroških življenj na leto. Ne da se našteti vseh trenutkov, ko si bil zraven, ko so bile izročene neštete knjige, darila, potrebščine, otroška igrišča, opreme za kuhinje in klubske prostore in vse potrebno za prikrajšane otroke: v Ljubljani, v Vipavi, v Centrih in Zavodih, za usposabljanje, za rehabilitacijo, v Kliničnem centru, v Bolnici za adolescentno psihiatrijo v Ljubljani, v ambulantah, v šolah, za Miklavža, za Novo leto….
Bil si Miklavž, eden od dobrih stricev, ki so videli iskro in srečo v otroških očeh. Bil si zraven. Hvala Ti. Klub ni organizacija, klub so ljudje.
Mislim, da našega prijatelja dr. Draga Klemenčiča s te – rotarijske plati – večinoma niste poznali, ker svoje rotarijske dejavnosti ni izpostavljal. Zdela se mu je del njegovega zasebnega življenja. Tudi v tem je bil skromen. Dobrodelnost in humanost do soljudi je bila sestavni del njegove biti.
Katere besede, ga po mojem mnenju, najbolj opredelijo? Dober in dobronameren človek; duhovni pastir močno vpet v skupnost; načitan a enostaven intelektualec; domoljub; center in ponos družine Klemenčič in sorodstva.
Vedno, ne glede kam vse v svet so ga zanesli študiji, njegovo delo in njegova poslanstva, pa je bil s srcem predan Vipavc in Stomažan.
Od tu so njegove korenine, njegova življenjska bit. Sem se je rad in vedno vračal. Danes se je vrnil za vedno.
Prijatelje nas je bolelo, ko mu je bolezen odvzela del tistega, po katerem je bil najbolj prepoznan – po blagodejnem žametnem glasu, lepo oblikovanih mislih in pravilno slovensko izgovorjenih besedah – z lepo vipavsko melodijo glasu.
Spoštovani gospod, dr. Drago Klemenčič, dragi, cenjeni in ljubljeni rotarijski prijatelj Drago: radi te imamo. Pogrešamo te. Manjkal nam boš.
Si del Slovenskega Rotary ponosa, časti in spomina. Prisoten boš v naših pogovorih in spomin nate bo vgrajen v naša bodoča dobra dela. Kjer bomo tvoji prijatelji Rotarijci boš tudi ti z nami in tvoja vera v dobro.
Naj tvoje, od bolezni izmučeno telo, mirno počiva na svetem mestu, od koder je najlepši razgled po tvoji ljubi Vipavski dolini. Zdaj si z Bogom – v večnosti.
Vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, Slovenski cerkvi, vsem prizadetim in žalostnim ob njegovem odhodu – ISKRENO SOŽALJE.
Bila je pomlad, ki ni nikoli prišla,
toda dovolj dolgo smo živeli,
da vemo, da ostane – to, kar nismo nikoli imeli
in to kar imamo – mine.
Za Rotary klub Ljubljana Emona; Mag. Dušan Mikuš; Stomaž , 4. februar 2017
